Tržaški Kras, dvojeziČno območje, nekoč zgodovinsko povezano z Avstrijo, je dogajališče igrivega obmejnega pohoda med jeziki regije. Tri leposlovna besedila iz različnih obdobij, ki tematizirajo razmerje med Avstrijci, Italijani in Slovenci tvorijo izhodiščno gradivo. Besedila so bila podvržena procesu večkratnega prevajanja, pri čemer se je postopoma spreminjala vsebina pa tudi pomen besede. K nadaljnji odtujitvi pripomorejo preformativne uprizoritve, inštalacije na licu mesta ter interaktivne besedne igre, ki se nadaljujejo v medmrežju. Pisatelji in pisateljice, prevajalci in prevajalke, umetniki in umetnice na ta način sodelujejo pri razbijanju nacionalnih klišejev.

Video-Trailer WORTWECHSEL | DIVERBIO | PREREKANJE
Kamera & Schnitt | kamera & montaža | riprese e montaggio:
Anja Medved (SI)
Autorinnen | AUTORI | AVTORJI: Adolf Ignaz Ritter von Tschabuschnigg (AT), Scipio Slataper (IT), Katarina Marinčič (SI)
ÜBERSETZERINNEN | TRADUTTRICI | PREVAJALKE: Silvia Biazzo (IT), Claudia Lederbauer (AT), Ingrid Lanser (AT), Giulia Messeri (IT), Nadja Schellander (AT), Sara Simoncig (IT), Andreja Nastasja Terbos (SI), Anja Wutej (SI)
PERFORMANCE: Felix Strasser (AT), Yulia Izmaylova (RU)
MUSIK | MUSICA | GLASBA: Antonio Della Marina, sax (IT), Zlatko Kaučič, perc (SI)
ROUTE | PERCORSO | Pot: Emil Krištof (AT), Gerhard Pilgram (AT)
KONZEPT | CONCETTO | KONCEPT: Fabjan Hafner (AT), Doris Moser (AT), Helga Rabenstein (AT)
KOORDINATION | COORDINAZIONE | KOORDINACIJA: Andrea Wernig (AT)
Wortwechsel | diverbio | prerekanje
Ein sprachlicher Grenzgang | Una passeggiata linguistica lungo il confine | jezikovni pohod ob meji
trŽaŠki kras | Carso triestino (IT) ▲ 20 | 03 | 2010 ▲ 7.00–22.00
potek
▲ Transfer z avtobusom iz Celovca ob 7.00 uri, Universitätsstraße 90 | pristop na počivališču Teholca/Techelsberg ob 7.20, na počivališču Südrast pri Podkloštru/Arnoldstein pa ob 7.40 uri
▲ Transfer z avtobusom iz Čedada/Cividale ob 8.30 pri železniški postaji
▲ Transfer z avtobusom iz Medane ob 8.30 pri cerkvi
▲ 10.00: Prihod v Colludrozza/Koludrovica (IT)
▲ 10.00–16.30: Večurni pohod ob italijansko-slovenski meji z literarnim branjem, performanci in interaktvinimi besednimi igrami
▲ 17.00: Prihod v Sagrado/Zagradec (IT); večerja v turistični kmetiji Milič
▲ 19.00: povratek
Napotki
▲ Čas hoje: 4:45 ure, 350 višinskih metrov
▲ Planinska obutev, malica, voda, pelerina
▲ Ob slabem vremenu bomo akcijo preložili
▲ Prispevek za prevoz in prehrano: EUR 45,– (AT) oz. 20,– (SI, IT)
▲ UNIKUM (AT): unikum@uni-klu.ac.at | +43 463 2700 9712, 9713
▲ MORENO MIORELLI (IT): motrenok@alice.it | +39 3349752517
▲ ausgebucht | esaurito | razprodano
 
RADICI | Scipio Slataper (*1888 †1915)
 
Tu sai che io sono slavo-tedesco-italiano. Sta a sentire. Del sangue slavo ho in me le nostalgie strane, un desiderio di nuovo, di foreste abbandonate; una sentimentalità bisognosa di carezze, di compiacimenti; un sognare infinito e senza confine. Del sangue tedesco ho l’ostinazione mulesca, la voglia e il tono dittatoriale, la sicurezza nei miei piani, la noia del dover accettare discussione, un desiderio di dominazione, di forza. Questi elementi sono fusi nel sangue italiano, che cerca di armonizzarli, di equilibrarli, di farmi diventar »classico«, formato, endecasillabo invece che metro libero. Cosí che, in questo senso, la mia vita deve cercar di rendersi cosciente dei vari elementi perché io ne sia padrone.
 
BLUT | ADOLF IGNAZ RITTER VON TSCHABUSCHNIGG (*1809 †1877)
 
Durch das jahrhundertlange freundliche Nebeneinanderwohnen der germanischen und slavischen Stämme wurde aber auch das Blut beider Nationen so vielfach vermischt, dass es bei sehr vielen Familien sehr schwer zu entscheiden wäre, welcher Nation sie angehören. Männer mit echt deutschen Namen stellen sich an die Spitze der jüngsten slavischen Bewegungen, während solche von offenbar slavischer Abstammung im Lager der Deutschen stehen und selbst ihre Familiensprache gar nicht mehr verstehen. Diese unzähligen Kreuzungen könnten bei oberflächlicher Betrachtung schon als Erklärung des innigen Zusammenhangs beider Stämme genügen, allein der Grund desselben liegt noch viel tiefer.
 
OBRAZI | KATARINA MARINČIČ (*1968)
 
Slovenci smo v bistvenih rečeh Slovani. Imamo prifrknjene nosove, smo zapravljivi, sentimentalni in jokavo surovi. Po zgledu Avstrijcev smo se navezali na zemljo; od njih smo dobili zdravo pamet, gospodinjski in zato visoko razumni tip civilizacije. Našo skupno cesarico je zanimalo, ali imajo mačke po mlinih prost dostop do miši. (Če kje, potem kaže tu iskati razloge za nacionalni ponos.) Kadar se vozim od Trsta proti notranjosti Italije, pa se mi med nasadi topolov, med tovarnami kozmetike in fine mehanike, med kvadrastimi kmečkimi poslopji, ki stojijo sredi polj, vedno znova zazdi, da je civilizacija samoumevna in neuničljiva. Ljudje v teh krajih niso lepi, a na njihovih obrazih lahko najdemo poteze z renesančnih slik.