Einladung zur | Vabilo na

RIZZI-PREISverleihung | Podelitev RIZZIjeve nagrade
Montag | ponedeljek

23. 11. 2009 | 19.30
K & k
šentjanž v Rožu | St. Johann im RoseNtal



Laudatio Lavdacija
Univ.-Prof. Dr.
Petra Hesse

Slavistka na celovŠki univerzi
Slawistin, Universität Klagenfurt

GLASBENI PRISPEVEK:
MUSIKALISCHER BEITRAG:
ETNOPLOČ TRIO
Aleksander Ipavec – Ipo (harmonika/Akkordeon)
Piero Purini (saksofon/Saxofon)
Matej Špacapan (Trobenta/Trompete)
Laudatio
Lavdacija

Govor Predsednika SPZ, Dr. AVGUSTA
BrumnikA


Das Universitätskulturzentrum UNIKUM Klagenfurt wurde mit dem RIZZI-PREIS 2009 des Slowenischen Kulturverbandes (SPZ) und des Zentralverbandes slowenischer Organisationen (ZSO) ausgezeichnet. Der Preis wird jährlich an Personen und Organisationen »für zukunftsweisende Initiativen auf dem Gebiet der interkulturellen Verständigung« verliehen. Sein Namensgeber, Vinzenz Rizzi (1816–1856), war literarischer Vorkämpfer des Vormärz und Wegbereiter liberaler Ideen. Er setzte sich für die Gleichberechtigung aller Völker in den Habsburger Ländern ein. Sein Appell »Nicht unterdrückt, sondern erlernt soll die slowenische Sprache werden«, war ein Aufruf zur Schaffung einer Kultur des Zusammenlebens in Kärnten, gültig nicht nur für seine Zeit, sondern auch für die kommenden Jahrhunderte. Seine Bedeutung reicht weit über die Grenzen der Kärntner Provinz hinaus. Dies beweisen die schwelenden und eskalierenden nationalen Konflikte im heutigen Europa.


Kulturni center univerze v Celovcu UNIKUM je letošnji prejemnik RIZZIJEVE NAGRADE, ki jo Slovenska prosvetna zveza (SPZ) in Zveza slovenskih organizacij (ZSO) podeljujeta »zaslužnim osebam in organizacijam, ki delujejo v prid sporazumevanju in sožitju in ki s svojimi zgledi nakažejo, kako naj bi uveljavljali jezikovne pravice kot del temeljnih človekovih pravic in svoboščin«. Vinzenz Rizzi (1816–1856), po katerem je nagrada poimenovana, je bil Koroški literarni borec za svobodo v predmarčni dobi. Širil je liberalne ideje in se zavzemal za enakopravnost vseh narodov v habsburških deželah. »Ne zatirati ga, ampak naučiti se je treba slovenskega jezika« – to je bil njegov poziv za ustvarjanje kulture sožitja na Koroškem, ne samo za njegov čas, temveč tudi za prihodnja stoletja; njegova veljavnost presega meje koroške dežele, kot nam dokazujejo evropski zapleti ob nacionalnih vprašanjih današnjih dni.

zurück / nazaj