Na začetku zadržana improvizacija.
Značilni ton klavirja govori sam zase.
Bizarni zvoki posameznih tipk. Minimalni fragmenti.
Postopoma se izoblikujejo dvoglasne strukture, počasno gibanje.
Prva podoba (ne)uglašenosti.
Korál nekoč in zdaj.
Sijaj večglasja, oddaljeni, ponavljajoči se klici.
Vmes razklanost. Prisvajanje in zloraba zrasle krajinske kulture.
Klavir zdaj postane tudi tolkalo – »pretepen« instrument. Plasti zank ustvarjajo prekrivanja.
Zamiki (delayi) porajajo odmeve vračajoče se preteklosti. Brezčasni korál se vrača – in znova ugasne.
Mnogostrunska ne-uglašenost.
Delo je nastalo v neposredni bližini Zablatniškega jezera, na starem, duhovito – ali bolje rečeno, duhovno – razglašenem klavirju, ki na svoj način odseva mnoge plasti kraja: krajinsko idilo, mitično nabitost, prisvojitev, razklanost. Gre za približevanje iz namišljene perspektive klavirja kot pričevalca časa. (Ob megli in dežju.)
LUKAS LEITNER ŽIVI KOT PIANIST, SKLADATELJ IN PEDAGOG NA DUNAJU. DEJAVEN JE V RAZLIČNIH ZASEDBAH, KOT SOLIST, V GLEDALIŠČU IN KOT UČITELJ. ŠTUDIRAL JE JAZZ KLAVIR, GLASBENO PEDAGOGIKO IN DRUŽBOSLOVJE V INNSBRUCKU, LINZU, NA DUNAJU IN V PARIZU.