ZWEINTOPF (Eva Pichler, Gerhard Pichler)
LANGER ATEM | Globoki vdih | Respiro profondo
Aufblasbares Objekt mit Pumpstation | Napihljiv objekt, postaja z ročno črpalko | Oggetto gonfiabile, stazione con pompa manuale, 2019

Es war im Frühjahr 1989, als auf dem Platz des himmlischen Friedens (Tian’anmen-Platz) in Peking mehrere 100 StudentInnen in den Hungerstreik traten und sich ihnen bald hunderttausende Menschen anschlossen, um für ein demokratischeres China zu demonstrieren. Sie forderten eine Öffnung der Gesellschaft, Meinungs- und Pressefreiheit, eine Reform des politischen und wirtschaftlichen Systems sowie den Kampf gegen Korruption und Vetternwirtschaft.

Nach einigen Wochen drohte der friedliche Protest zu erlahmen. Das bewog StudentInnen der Kunstakademie, eine rund zehn Meter hohe »Göttin der Demokratie« aus Pappmaché, Polystyrol und Gips zu schaffen.

Die Statue wurde am 29. Mai 1989 am Tian’anmen-Platz aufgestellt, wo sie auf das Bildnis von Mao Zedong blickte. Die Aktion konnte die Proteste neu beflügeln: Waren es zuletzt nur noch 10.000, strömten an diesem Tag rund 300.000 Menschen auf den Platz.

Fünf Tage später wurde die Demokratiebewegung von der Armee gewaltsam niedergeschlagen und die »Göttin der Demokratie« gestürzt. Die genaue Zahl der Todesopfer und Verwundeten blieb ungeklärt. Offiziell ist von »200 irrtümlich Betroffenen« die Rede, Menschenrechtsgruppen gehen von bis zu 3.000 Getöteten aus. Hunderte DemonstrantInnen wurden festgenommen, viele gefoltert und zu jahrelangen Haftstrafen oder gar zum Tode verurteilt. Eine kritische Debatte über die Ereignisse, wie auch jede öffentliche Erinnerung an das Massaker am Tian’anmen-Platz, wird in China bis heute unterbunden. Entsprechende Inhalte im Internet sind Gegenstand der Zensur.
Das Künstlerduo zweintopf greift die Idee einer Statue als universelles Symbol für Freiheit und Demokratie auf und spinnt den Gedanken weiter: Materialien mit Ewigkeitsanspruch wie Bronze oder Stein scheinen mit dem prozesshaften Charakter unseres demokratischen Miteinanders kaum vereinbar.
Im Klagenfurter Europapark zeigt sich die Reinkarnation der »Göttin der Demokratie« daher als instabile Kunststoffhülle, die mittels Handpumpen aufgerichtet und »am Leben erhalten« werden muss. Ihre flüchtige Erhabenheit ist von der Energie vieler und der Tatkraft jedes Einzelnen abhängig.
Demokratie ist keine Selbstverständlichkeit.
Sie braucht unseren langen Atem.

Bilo je spomladi leta 1989, ko je na trgu nebeškega miru (trg Tian’anmen) v Pekingu več sto študentov in študentk začelo gladovno stavko in se jim je kmalu pridružilo stotisoče ljudi, da bi demonstrirali za bolj demokratično Kitajsko. Zahtevali so odpiranje družbe, pravico do svobodnega izražanja in tiska, reformo političnega in gospodarskega sistema ter boj proti korupciji in nepotizmu.
Po nekaj tednih je mirnemu protestu grozilo zamrtje. To je študentke in študente akademije umetnosti spodbudilo k izdelavi 10 metrov visoke »boginje demokracije« iz papirne kaše, polistirola in mavca.
Kip so 29. maja 1989 postavili na trg nebeškega miru, kjer je gledal na podobo Mao Zedonga. Akcija je proteste podžigala: ta dan je na trg, kjer se je nazadnje zbralo le več 10.000 oseb, privrela množica 300.000 ljudi.
Pet dni pozneje je kitajska vojska demokracijsko gibanje s silo zatrla in strmoglavila »boginjo demokracije«. Točno število smrtnih žrtev in ranjencev še danes ni znano. Uradne številke govorijo o »200 nenamernih žrtvah«. Aktivisti za človekove pravice domnevajo, da je bilo 3.000 umorjenih.
Prijeli so stotine demonstrantov, mnoge mučili, obsodili na dolgoletni zapor ali celo na smrt. Vse do danes kitjaske oblasti preprečujejo kritično debato o dogajanju izpred 30 let, pa tudi kakršnokoli javno spominsko proslavo ob pokolu na trgu nebeškega miru. Vsebine o tem so predmet spletne cenzure.
Umetniška dvojica zweintopf se ponovno loteva ideje kipa kot univerzalni simbol svobode in demokracije in misel nadaljuje: bronsa in kamen, oboje iz materiala, ki traja večno, sta z našim procesno usmerjenim sobivanjem težko združljiva.
V celovškem parku Evrope se zato reinkarnacijo »boginje demokracije« prikazuje kot nestabilen plastičen ovoj, ki ga je treba z ročnimi črpalkami ohraniti »pri življenju«. Njeno kratkotrajno veličanstvo je odvisno od energije mnogih in zagona posameznika.
Demokracija ni samoumevna.
Potrebuje našo vztrajnost.

Era la primavera del 1989 quando in piazza Tian’anmen a Pechino diverse centinaia di studenti diedero inizio ad uno sciopero della fame, a cui presto si unirono centinaia di migliaia di persone, accorse a manifestare per una maggiore democratizzazione del paese. I dimostranti invocavano un’apertura della società, libertà di espressione e di stampa, una riforma del sistema politico ed economico così come una lotta contro la corruzione e il nepotismo. Trascorse alcune settimane, la protesta pacifica rischiava di scemare, e ciò spinse gli studenti dell’accademia a creare una »Dea della democrazia« alta circa dieci metri, fatta di cartapesta, polistirolo e gesso.
La statua venne eretta il 29 maggio 1989 in piazza Tian’anmen, dove volgeva lo sguardo al ritratto di Mao Tze Tung. Tale azione riuscì nell’intento di conferire nuovo vigore alla protesta, e quel giorno la piazza si riempì di ben 300.000 persone, in contrasto con le 10.000 presenti la volta precedente.
Cinque giorni dopo, il movimento democratico venne soppresso con violenza dall’esercito, il quale provvedette pure ad abbattere la »Dea della democrazia«. Il numero esatto di vittime e feriti rimane ancora incerto.
Ufficialmente, si parlò di »200 persone colpite per errore«, seppure le associazioni per i diritti umani ritengano che fino a 3.000 persone vi abbiano perso la vita. Centinaia di manifestanti vennero arrestati, molti torturati e condannati ad anni di prigione o addirittura a morte. Un dibattito critico sugli eventi, così come qualsiasi forma di commemorazione pubblica del massacro, vengono in Cina tutt’oggi negati. Contenuti legati al tema su internet sono sottoposti a censura.
Il duo artistico zweintopf riprende l’idea di una statua come simbolo universale di libertà e democrazia e sviluppa ulteriormente il concetto: materiali con pretesa di eternità come bronzo o pietra appaiono difficilmente compatibili con il carattere processuale della nostra convivenza democratica.
Nell’Europapark di Klagenfurt, la reincarnazione della »Dea della Democrazia« si manifesta pertanto come un instabile involucro di plastica che deve essere eretto e mantenuto vivo attraverso una pompa manuale. La sua sublimità fluttuante è dipendente dall’energia della moltitudine e dal vigore di ciascun individuo.
La democrazia non è affatto una certezza.
Essa ha bisogno del nostro respiro profondo.

Europapark Klagenfurt/Celovec
ErÖffnung | Otvoritev | Inaugurazione › Freitag | Petek › 10 05 2019 › 15:00 › Lotosteich › Europapark
Bei Schlechtwetter | Ob slabem vremenu | In caso di maltempo › Sonntag | Nedelja › 12 05 2019 › 15:00